»Mini«

Tokrat sem do Centra Vič prišla tik preden so ga odprli. Natančneje…ko sem parkirala, so ljudje še čakali pred vhodom. Rana ura, zlata ura. No, ne vem, če to velja za 9 uro hihi.

Center je vsekakor deloval sveže…kot jaz po dobrem spancu hihi. Se odpravim v trgovino DM in se spet zalotim, ko namesto velikega nakupovalnega vozička ali košare, vzamem mini voziček. Tistega za otroke. Nekaj (morda tisti delček otroka v meni?) me vleče k mini izdajam hihi. Sploh kadar imam namen opraviti manjši nakup.

Spomnim se moje mame, ki je »trogala« (iz nemške besede »tragen«/ nositi…poznate?) po dve polni plastični vrečki na vsaki roki…včasih sem jo prestregla že na poti domov in jo takoj razbremenila, a je že imela na rokah dobro vidne udolbine ročajev vrečk. Pa sem ji podarila nakupovalno torbo na kolesih. Veste kaj mi je rekla? »To je za stare babe!«

Mogoče ga je uporabila enkrat ali dvakrat. Ravno toliko, da mi vseeno pokaže, da je hvaležna...a pač ni »stara baba«. No, jaz (še) nimam te torbe na kolesih, ampak branila se je pa ne bom. Ni govora. In zaenkrat vsaj v trgovinah uporabim vse, kar je na koleščkih in mi olajša nakupovanje. Kje sem že ostala? Aja, pri »mini« stvareh.

Tudi v Mladinski knjigi uzrem nekaj takega v mini velikosti. Ruzaček…joj, kako je luškan. V njem pa barvice. Dobro, da imamo zdaj v žlahti eno majhno punčkico, ki že ima mini ruzaček. Roza barve. Pa mini stolček za kampiranje z motivom kužka tudi ima. Vse kar je mini je tako zelo ljubko. Tudi, če vse to samo gledaš. A ni res? Pa recite, da se ne stopite ob pogledu na mini All-starke?

Na koncu se odpravim še v trgovino Spar. Rada imam Spar-ove Veggie izdelke. Ne morem se pohvaliti s tem, da sem vegetarjanka, a dejstvo je, da mesa ne pojem veliko. Danes sem imela plan, ki ga je narekovalo sladko zelje, ki je ostalo od včerajšnjega kosila. Po dolgem času sem ga naredila na željo sina. Ker smo danes jedli ločeno, sem si zase omislila morda malo nenavadno kombinacijo. Poleg sladkega zelja sem si ocvrla zelenjavne polpetke. Veste, to so taki MINI polpetki hihi.

Mhm, kako so dobri in vam povem, da kombinacija sploh ni bila slaba. Včasih ob preprostih jedeh, ki mi teknejo pomislim, da bi mirno lahko živela v času naših pra/prababic…močnik, žganci, mleko, beli žganci, ocvirki, zelje, krompir, fižol…pa z leseno žlico bi jedla, pa…ne! Tu sem danes in zdaj! Konec koncev si vse to lahko pričaram tudi dandanes!

Vam pošiljam tak mini pozdrav, ki pa v sebi nosi veliiiiiiko lepih misli in želja za vse vas!