Superstarke, tulipani, zaljubljenci…ja, pomlad je tu!

Retro Adidaske imam rada od nekdaj. Kar nekaj jih imam v omari, saj se jih je z leti nabralo. Dolgo sem bila popolnoma mirna in zadovoljna s svojo zbirko hihi. Ampak, saj veste…tako kot nam lansirajo iz leta v leto npr. nove in izboljšane verzije mobilnih telefonov, nam lansirajo tudi vedno nove, modne barvne kombinacije superg.

In kot so nekateri za elektroniko, sem jaz za superstarke. Torej, dolgo časa sem zdržala, potem pa sem po pregledu moje od sprehodov, nakupov, pohajkovanja in še ne vem česa zdelane zaloge spoznala, da je čas za en nov par.

Pa se je po nekem srečnem naključju zgodilo, da sem bila v roku enega tedna in s prihodom pravih pomladanskih temperatur bogatejša za dva nova para superstark, kot se imenuje ta linija Adidasovih superg. Moja želja so bile take v srebrni kombinaciji. Ne boste verjeli, v Italiji so imeli zlato in srebrno kombinacijo…ZA MOŠKE…od št. 42 naprej! Halo??? Za ženske pa manj upadljive in tako se končno odločim za popolnoma bele. Ker z enimi pač moram prit domov.

Par dni kasneje pridem v Center Vič, v Tomas sport…in lej ga zlomka. Superstarke Adidas v srebrn-beli kombinaciji. Nisem se mogla upreti, poleg tega sem bila pridna, delovna in se mi je zdelo, da sama sebi lahko privoščim še en par. Brez slabe vesti, ker vem, da bom zdaj kar nekaj časa mirna. Če me kaj ne preseneti hihi…

Sicer pa pomlad v Centru napovedujejo tudi meni zelo všečni tulipani (v cvetličarni Gardenia izgledajo med vsem cvetjem kot eno sonce) in…zaljubljenci.

Priznam, da se mi pretirano izkazovanje ljubezni v javnosti ne dopade preveč. Pri svežih in mladih zaljubljencih to še nekako razumem. Nič nimam proti poljubljanju, da ne bo pomote…ampak, ali se je nujno kar naprej zalizovat? V kavarni ob kavi? V trgovini med nakupovanjem?

Ali pa tole…na koncertu acapella vokalne skupine sedita poleg mene dva v vetrovkah. Mal se kušujeta in kar je še bolj moteče…on njo kar naprej boža po tistem šumečem materialu, da slišim samo še to šumenje in nič od petja na odru. Hudiča, sitna sem hihi. Ampak…poznam cel kup parov, ki se v javnosti le bežno poljubljajo, ko se dva samo gledata in pogovarjata tako, da čutiš, da njuna ljubezen ni nič manjša od ljubezni tistih, ki jo razkazujejo na vse pretege stalno, vsem in povsod.

In potem mi pot prekriža nekaj, kar je prav tako izkazovanje ljubezni le, da v meni zbudi vse simpatije in naklonjenost. Ne dolgo nazaj srečam starejši par. Gotovo oba že v pokoju. Gresta čez prehod za pešce in se držita za roke. Tako prikupna, da bi ju kar slikala. No, pod TO pa se podpišem!
A, če potegnem črto pod tole moje razmišljanje ( ki vključuje ščepec nerganja) je prav, da vsak izkazuje in neguje ljubezen tako kot čuti. Važno, da ljubezen je. Zdaj in vedno!!!