Jaz in tek

Ojoj, glede na to, da je tek v zadnjih letih tako zelo popularen, bo moja izjava, da ne maram teka pravo prekletstvo! Ampak je pa to čista resnica. Sicer stanujem ob tekaški progi...ljudje tečejo dneve in ne boste verjeli tudi noči. Se je že nemalokrat zgodilo, da sem recimo ob 23, 24, tudi ob 1h ponoči stopila na balkon in je mimo tekel zagret tekač z naglavno baterijo.

Tečejo vsi....mladi, stari, mali, veliki, suhi in močnejši. In tisti vmes. Ni važno. Tek je popularen. In brez dvoma zdrav! Vem! In nimam pojma, zakaj je mene zaobšla želja po teku. Lahko, da sem prelena...nimam dovolj volje, nimam motivacije...nimam časa.... aja, tole ne bo držalo. Čas najdemo, če hočemo.

So bili časi, ko sem se intenzivno rekreirala celo pod budnim očesom trenerja. To je seveda za take kot sem jaz enostavno najboljši način, da sploh migaš. Ker moraš. A priznam, bilo je super. In predvsem dobro zame!

Če povem po pravici, da se mi zdi tek dolgočasen, bom najbrž daleč naokoli edina, ki tako misli. In spet ne vem zakaj je temu tako. Ko grem skozi Tivoli srečujem cele skupine tekačev. Skupinski trening zagotovo ne more bit dolgočasen, lahko pa je celo malo nevaren. Za sprehajalce. Če slučajno prideš na pot skupini tekačev je vsekakor bolje, da se čimprej umakneš. Ker je to aparat, tank, ki »podira vse pred sabo«, če se malo bolj slikovito izrazim. Res! Ko se z Ello podam po tivolskih poteh moram paziti, da se jaz in ona pravočasno umakneva, ko prideva na pot večji skupini tekačev. Ker tu ni heca. Tu gre zares. To je trening. To je vnaprej začrtan tempo. Ni umika, ni upočasnitve...

Okej, saj razumem veselje ter zadovoljstvo tekačev. Zato upam, da tudi tekaški navdušenci razumete mene. Vsak najde in dela tisto, kar mu ustreza in kar ga osrečuje. Jaz pač uživam v sprehodih. Se pa zavedam, da bi nujno morali biti vsaj tako intenzivni kot so bili leta nazaj, preden si je Ella poškodovala koleno. Skoraj vsak dan hitra hoja na Rožnik in nazaj, vmes kava. Čisti užitek in priznam, da mi je tista prijetna utrujenost po sprehodu prav prijala.

A zdaj je na »easy« Ella in jaz z njo. No, saj nisem čist »adijo«, v mojem življenju je precej akcije...malo drugačne sorte. Ampak mogoče me pa le kaj premakne, mogoče mi končno le zasveti zelena luč za TEK! Morda je dober znak ta, da sem šla v Center Vič preverit, kakšne športne copate ponujajo...saj veste, nove superge včasih delajo čudeže hihi!

Bodite aktivni, rekreativni in zdravi!!!