Kako se je igrala deklica Alenka?

Center Vič ti ponudi lep razgled, če ga obiščeš, ko že pade mrak. Že od zunaj lepo razsvetljen, čeprav še ni praznično okrašen. A tudi notranjost je bila v počitniških dneh zelo vesela, živahna in barvita in najbrž se bo to proti koncu leta še stopnjevalo.

Kotiček za otroke je prejšnji teden še posebej oživel. Igrice, ročna dela, pa tudi gromozanski ekran, kjer so se za najmlajše gledalce vrteli risani filmi.

Včasih pa ni bilo tako. Trgovinice so bile majhne in dejansko namenjene samo nakupom. Danes so trgovinice zrasle v velike centre, ki so postala tudi priljubljena zbirališča za druženje.

No, kot otrok se v trgovino nisem hodila igrat, temveč so me tja, ko sem bila dovolj stara, pošiljali starejši iz družine. Ponavadi, ko je česa zmanjkalo. Igrali pa smo se drugače. Predvsem doma ali pri sosedi, ogromno časa pa smo preživeli zunaj, na prostem. Spomnim se , da sem včasih cele dneve preživela zunaj, na hitro sem šla kaj pojest, popit, pa spet nazaj.

Ste se kdaj igrali kavbojce in indijance? No, mi smo se. Jaz sem bila vedno pri kavbojcih hihi. Igrače so bile bistveno bolj skromne. Spomnim se medvedka, ki sem ga imela od majhnega in je »rastel« z mano. In na tej najini skupni poti mu je odpadla roka, pa noga, bil je zašit, pošit, a zame je bil še vedno najlepši in najljubši medvedek na svetu.

Imela pa sem to srečo, da se je oče, ko sem bila še otrok šel potepat po tujini kot glasbenik. Ja, in igračke so bile onkraj meja bolj razkošne. Ko sem odraščala so se ponavljale nove in nove, vedno bolj ekstravagantne. Največji šok sem doživela, ko mi je oče prinesel trgovinico v malem, ki sem si jo zelo želela. Najbrž sem jo opazila, ko sem bila pri njemu na počitnicah. Imela sem svojo prodajalno. Imela je vse....mini paketke moke, sladkorja, plastično sadje, zelenjavo, pa mleko in kruh in še in še. Da ne bi mislili, da nisem imela tudi čisto prave mini blagajne. Ja, tudi tehtnico sem imela.

Kmalu po trgovinici pa so prišle prve Barbie punčke. No, te pa so bile pravi hit, a tudi ta je v Slovenijo prišel z zamikom. Kot veliko stvari leta nazaj. In sem bila na račun očeta spet v prednosti. Če sem bila trgovka krajši čas, sem se z Barbie-kami igrala še celo osnovno šolo. In to mi ni nerodno priznati. Čeprav so se mi moji domači čudili in se mi smejali, se nisem dala motiti.

Nič lepšega ni bilo, ko sem svojo Barbie-ko lepo oblekla, preoblekla, počesala njene dolge blond lase....še lepše je bilo, ko se je dobila s svojo prijateljico in z njo poklepetala. Prišel je tudi Ken...in sta se poročila.

Najbrž sta imela otroke in živela srečno do konca svojih dni....a tega Alenka ni več spremljala, ker je začela obiskovat gimnazijo, ki je od nje zahtevala malo več resnosti hihi!!!