Prepoznavnost v Sloveniji = luksuz, ki se mu reče mir

Zadnji teden sem veliko razmišljala o sebi, o moji profesionalni pevski poti in o marsičem, kar mi je prinesla. Tako pride vedno, kadar ustvarim kaj novega. Kadar sem »v akciji«. Raznoraznih akcij se je konec lanskega leta nabralo veliko in se nadaljujejo tudi v tem letu. Izid nove plošče je vedno povezan z mnogimi intervjuji, izjavami. Novinarjem poveš to in ono, izide članek potem pa čakaš na odzive ljudi. Najrajši vidim in slišim odzive ljudi na nastopih. Malo manj pa imam rada tiste odzive, ki so jih ob izidu plošče ljudje pripravljeni napisati na raznoraznih forumih, seveda z lažnimi imeni, nadimki. To so ljudje, ki jih sploh ne zanimaš, ki o tebi ne vedo nič, ki od celega članka največkrat preberejo le naslov. In ta je v bolj rumeno obarvanih medijih bombastičen in nima kaj dosti veze z glavno poanto članka. Važno je število klikov! No, pa naj jih imajo hihi. Jaz pa imam svoj uradni Facebook profil, kjer ima vsak pravo ime in priimek in kjer je praktično vsak obiskovalec prijazno in pozitivno naravnan. In to je nekaj, kar v teh časih potrebujemo vsi. Bolj kot kdajkoli prej. Brez veze se je izgovarjati na krizo, na težke čase...dobra volja, nasmeh in lepa beseda so nam vedno na razpolago in prav je, da se tudi v teh časih potrudimo biti optimistični.

Med ogledovanjem Centra Vič naletim na sliko Kevina Costnerja v izložbenem oknu trgovine Stentime. In pomislim kako velika razlika je med nama. Pa ne samo v evrih hihi. Zvezdnik svetovnega formata, ki je na udaru medijev na vsakem koraku.

In jaz, ki se lahko mirno sprehajam po centru, pišem tedenski blog, si ogledujem trgovine, nabavim špecerijo, se usedem na kavo...vmes pa me na kratko in previdno kdo ogovori in mi pove kaj lepega. Nobene panike, nobenih paparacev, nobenega nadlegovanja. Nehote se vprašam...bi zamenjala s Costnerjem? Mogoče za kak dan, dva. Zgolj iz firbca! In ne na sredo! Sreda je namreč dan za blog! : )