Prostovoljstvo in solidarnost vseh sort in let

In čeprav imam čez slovenski karakter velikokrat kaj za povedat, le ni vse tako črno. Vsekakor drži, da so povsod taki in drugačni ljudje. Sama se čutim priviligirano, da me moja glasbena pot velikokrat pripelje med dobre in fejst ljudi.

Prejšnji teden me je moje prepevanje pripeljalo na prireditev Prosotovljec leta, ki ga je že 13. leto zapored priredil Mladinski svet Slovenije. Polna dvorana srčnih ljudi na Brdu pri Kranju. Ljudje, ki delujejo na različnih področjih in se trudijo za lepši in boljši svet. Na Brdu še zdaleč niso bili vsi, pa že te je bilo veselje videti.

In nekaj sem opazila...to so ljudje, ki vidijo marsikaj žalostnega, pretresljivega pa vendar imajo obraz optimistov, obraz dobre volje. In prepričana sem, da tudi zato lahko delajo vsa dobra dela.

Kar pa me je najbolj presenetilo je to, da je med prostovoljci ogromno res mladih ljudi. Med njimi tudi šolarke, šolarji, ki pomagajo svojim sošolcem, sovrstnikom in veliko svojega časa posvetijo prav njim...pri učenju, pri nalogah...

Pa sem se ob tem spomnila mojih osnovnošolskih let. Ko je poleg mene sedelo dekle, ki je prišlo k nam iz Bosne. Bila je pridna in super punca, le slovenščina ji je povzročala nekaj težav. No, pa tudi sicer sem jo velikokrat obiskala na domu, da sva se skupaj učili. Sedeli sva v prvi vrsti, direkt pred učiteljico....bliže ne bi mogli biti hihi. No, in bilo je tako, da je učenec med uro, med izpraševanjem lahko sodeloval, če je poznal pravi odgovor, ki ga morda učenec pred tablo ni poznal. Vsak odgovor je bil vreden 1 + (plus), 10x plus pa petica v redovalnico! Meni je takrat slovenščina kar dobro šla in pluse sem pridno nabirala. In zdelo se mi je samoumevno, da pravilne odgovore »odstopim« tudi moji sošolki, ki je na ta račun dobivala pluse in potem kakšno petico, kar je izboljšalo njeno povprečno oceno. No, in brez dvoma se je na ta način tudi marsikaj naučila.

Še zdaj dostikrat pomislim, da je morala učiteljica slutiti, opaziti, kako »pomagam« svoji sosedi. Saj sva vendar sedeli tik pred njo. In pomislim, da je na ta način tej pridni punci pravzaprav tako kot jaz, želela olajšati prihod in vključitev v povsem tuje okolje. Ji dati zagon in voljo, ne pa jo »zatolči« že takoj na začetku.

Nikdar, ne takrat in ne zdaj, nisem pomislila, da delam kaj narobe...zame je to bila in je... recimo, da ena posebna oblika solidarnosti!!! ; )