Tih, deževen dan

sreda, 17. februar 2016

Tih, deževen dan

Današnji blog je nastal pod vplivom vremena...

Današnji blog je nastal pod vplivom vremena. Dež imam pravzaprav zelo rada. Seveda, če je v mejah normale in ne povzroča ljudem nevšečnosti ali celo katastrofe. Sama grem nerada na daljšo pot z avtom, kadar pada dež. Sploh v temi.

A biti doma na toplem in na suhem, ko zunaj pada dež...ko trka na okensko polico...če lahko še lenarim, poležavam...no, v takem primeru proti dežju nimam nič, saj name deluje kot prijetna uspavanka. In ob slabem vremenu, ko sem res brez obveznosti, znam poležavati tudi cel dan. Recimo, da vsake toliko paše taka deževno-lenobna terapija hihi. Čeprav je treba tudi v takem vremenu peljati ven našo psičko Ello. Če je nad snegom navdušena, pa to za dež ne morem reči. Pravzaprav gre ven, ker je pač nujno. Hecno jo je gledati, ko se izogne luži in jo prav previdno obhodi. Bog ne daj, da bi v kako stopila.

No, za mene pa luže niso problem...sploh, če si na noge nataknem gumijaste škornje. Otroci bodo že vedeli. Tele dvoje na slikah sem našla v Deichmannu. K sivemu nebu in dežnim kapljam se pa res podajo taki malo bolj živahni in vzorčasti. Pa tudi enobarvne imajo zelo lepe. Samo, da so noge na suhem!


Ja, za ven je trenutno v igri nepremočljiva obutev, za doma pa...copati. Tile na slikci so znamke Vučko (v Centru Vič je Vučko stojnica stalnica) in so resnično pristali pri nas doma. Se je bilo pa kar težko odločiti. Toliko različnih barv in vzorcev, da je človek skoraj vesel, če za določeno velikost nimajo preveč različnih barv in je na ta način odločitev lažja.


Res pa je, da copati za goste zadnje čase pri nas niso ravno pogosto v uporabi. Sem toliko na terenu in leteča, da so tudi obiski nekako na čakanju. Ko med obveznostimi, nastopi, muzikalom končno malo zadiham, mi paše biti v krogu najbližjih in malo bolj v miru. Do druženja in aktiviranja copat pa se bom morala zadovoljiti s kakim hitrim »čvekkufetom« ali telefonskim pogovorom.

Medsebojne vezi je potrebno negovati, na srečo pa so tiste najmočnejše in najiskrenejše vezi neuničljive tudi, če za njih nimamo vedno toliko časa kot bi si želeli!