Učimo se … zlahka

Za izboljšanje spomina so ključne tehnike pomnjenja. Z njimi lahko svojo zmožnost pomnjenja počasi, a učinkovito povečate. Za boljši spomin morate uriti sposobnosti, kot so vizualizacija, miselno povezovanje, prostorsko predstavljanje, osredotočenje in opazovanje. Med najbolj učinkovitimi tehnikami je denimo mnemonika, ki temelji na kratkem zaporedju črk ali akronimu. Z akronimom MKCLV lahko denimo prikličete v spomin pet največjih slovenskih mest – Maribor, Kranj, Celje, Ljubljana in Velenje. Z razširjeno različico, na primer Luka mora copate kmalu videti, pet mest razvrstite po velikosti.

Spomin krepijo tudi t. i. oporne točke, ki delujejo tako, da podatek v možganih povežete z določenim simbolom oziroma znamenjem in ga uporabite kot vidno 'oporo'. Celotno snov lahko sistematično zgradite v zaporedje, tako da posamične točke in njihove povezave utrdite v spominu. Najprej izberite oporne točke (od 10 do 20) in jih povežite s pomembnimi podatki. Pomnjenje z metodo zgodbe pomeni nizanje dogodkov v zgodbi, ki ste si jo izmislili sami. Za vsak nov seznam dejstev, ki si jih morate zapomniti, si izmislite novo zgodbo. Da bi bile povezave čim bolj zanimive, si pomagajte z najrazličnejšimi sredstvi.

Metoda potovanja, na primer, združuje metodo opornih točk z metodo zgodbe, pri obeh pa uporabite dva od treh ključev za obujanje spomina: miselno predstavo in miselno povezavo. Pri metodi potovanja odlagate ob poti podatke (izberite dobro znano pot), ki si jih morate zapomniti, tako da v mislih ustvarite slike ali prizore. Koliko podatkov boste lahko shranili ob določeni poti, je odvisno od števila opornih točk. Za začetek bo dovolj, če jih izberete 10.

Sprotno učenje je zagotovo temelj uspešnega učenja. Ta metoda poleg odličnega pomnjenja omogoča tudi povezovanje in nadgrajevanje snovi. Sprotno učenje pomeni, da čas razdelite na manjše enote, ker si najbolj zapomnite dele snovi na začetku in na koncu. Več enot predstavlja več začetkov in več koncev ter povečuje učno učinkovitost.

Pri načrtovanju učenja morate biti dosledni in se vsak dan učiti več predmetov (npr. slovenščino, matematiko in prvi tuji jezik), saj s tem uporabljate in spodbudite obe možganski polobli, desno in levo.

Miselni vzorci veljajo za učinkovit sistem beleženja, pri katerem je v središču zapisana osrednja misel (snov ali tema). Tej ključni besedi iz jedra sledi več manjših povezav, ki jim pravimo tudi miselne vezi. Pomembnejše misli so bliže središčni besedi, manj pomembne so zapisane ob robu miselnega vzorca. Takšen zapis ključnih besed je spominu v veliko pomoč, ker je usklajen z delovanje možganskih celic.

Prednosti miselnih vzorcev v primerjavi s klasičnim zapisovanjem so vizualno zapisovanje teme (uporaba barv, znakov in simbolov, zato je zabavno in hitro hkrati), manjša poraba časa za učenje, ločevanje bistva in nebistva, zapisovanje kratkih povzetkov, razvijanje sposobnosti logičnega razmišljanja, oblikovanje lastne domišljije, iskanje ključnih pripomb in vprašanj o snovi ter tvorba povezav med osvojeno snovjo.

Podčrtovanje snovi v učbeniku pomaga ločevati pomembne informacije od manj pomembnih. Strokovnjaki priporočajo, da uporabljate flomastre in črte različnih debelin, s čimer ločite posamezne informacije.

Zelo učinkovita je tudi izdelava izpiskov in povzetkov, ki jih pripravite tako, da pomembne dele besedila povzamete s svojimi besedami. Na ta način zmanjšate obseg snovi za učenje in se laže učite iz svojih zapiskov. Pomembno je tudi, da snov večkrat ponovite in po potrebi svoje povzetke dopolnite ali popravite.

Učenje naj neprekinjeno ne traja več kot 45 oziroma 50 minut, nato si vzemite od 5- do 10-minutni odmor. Premori so del učinkovitega učenja, saj si brez premorov možgani zapomnijo precej manj. Sprejete informacije se med dolgotrajnim učenjem laže pomešajo med seboj in se zaradi tega tudi hitreje pozabijo.

Koristno je, če po odmoru predelano snov najprej ponovite oziroma utrdite, šele nato se lotite nove snovi, k že usvojenim vsebinam pa se občasno vračajte, ponavljajte jih in povezujete z novimi ter iščite primere. Število in trajanje odmorov načrtujte glede na obseg in zahtevnost učne snovi ter glede na tempo učenja. Upoštevajte dejstvo, da si ljudje najbolje zapomnimo snov ob začetku in koncu učenja.

Če učenja ne načrtujete, se lahko znajdete v časovni stiski, kar zagotovo vodi v stres. Ocenite, koliko časa boste potrebovali za to, da predelate posamezne sklope učnih vsebin, in naredite razporeditev svojih aktivnosti. Učne snovi ni treba le predelati, pač pa jo je treba tudi utrditi, kar terja svoj čas. Ko izdelate načrt učenja, si pripravite prostor, v katerem se boste učili.

Za uspešno učenje je treba prostor dobro pripraviti, saj okoliščine učenja vplivajo na koncentracijo. Pripravite si vse pripomočke in gradiva, ki jih boste potrebovali, odstranite predmete, ki bi lahko motili vašo pozornost, in poskrbite za ustrezno osvetljenost in primerno temperaturo. Učenje naj poteka takrat, ko ste spočiti, mirni, zbrani in z visoko stopnjo miselne energije, pa tudi motivirani za sprejemanje novih informacij.

Načrtujte tudi ponavljanje, da se podatki iz kratkega spomina shranijo v kratkoročni spomin, nato pa še v dolgoročnega. V eni uri namreč pozabite 50 odstotkov naučenih informacij, v naslednjih osmih urah še dodatnih 10 odstotkov, po enem mesecu pa še 20 odstotkov informacij, kar pomeni, da brez ponavljanja pozabite kar 80 odstotkov naučenega.

Se vam preprosto ne da? Poskusite z nagrajevanjem. Ta precej učinkovit motivacijski trik vam pomaga, da se 'prisilite' k učenju v zameno za nagrado, ki si jo določite sami.

Primer: če v eni uri naredite domačo nalogo in vaje iz matematike, si lahko privoščite eno uro igranja košarke. Cilj je, da opravite zadano nalogo v času, ki si ga postavite samim, in se tega tudi držite.